Date : Wednesday, January 04, 2012 5:00 PM
To: Sabina Tehovnik
Subject: Spontani ulični nastop
Spoštovana gospa Tehovnik,
hvala za današnji prijazen klepet, ki mi je še dodatno razkril, kako zapleteno delo je skrb za sobivanje in sožitje vseh nas nagnetenih v mestno okolje.
Malenkost me je presenetilo vprašanje o glasbeni moči ozvočenja, zato dovolite, da skušam podrobneje pojasniti svoj strokovni pogled.
V 22. členu Odloka se besede: “…ozvočenje…,ki…ne presega 30W glasbene moči.” zagotovo ne nanašajo na akustično moč oziroma akustične wate (glasna trobenta ima cca 0.3W in 10W ima vojaški mitraljez) http://en.wikipedia.org/wiki/Acoustic_power ampak je uredbodajalec mislil električno moč ojačevalca, ki je običajno razvidna iz oznak na samem ojačevalcu. Ojačevalci so običajno označeni z dvemi vrednostmi moči: Peak Power (trenutna/prehodna moč) in RMS Power (povprečna, sinusna ali glasbena moč).
Vendar svetujem, da se v navodilih inšpektorjem iskanje oznak na ojačevalcih omeni kot nepotrebno in naj se raje osredotočijo na druge pomembnejše zahteve določbe.
1. Nominalna električna moč ojačevalca ni ustrezno merilo glasnosti oziroma merilo motnje v rabi javnih površin.
– glasnost ozvočenja je zelo odvisna od izkoristka zvočnika, ki je priklopljen na ojačevalec;
– glasnost je predvsem odvisna od nastavitev ozvočenja;
– prekrmiljen 15W ojačevalec lahko kriče para ušesa mimoidočim in 150W zmerno nastavljen ojačevalec ne moti niti tihega pogovora.
2. Ob tem, da nimajo vsi ojačevalci razvidnih oznak, se te oznake zlahka odstranijo ali celo prekrijejo z lažnimi.
3. Ustreznejše merilo glasnosti bi bili decibeli, ki se običajno merijo meter od zvočnika. Vendar, če bi uredbodajalec zapisal: “…ozvočenje…,ki…ne presega 95db v oddaljenosti 1 meter od zvočnika.”, bi morali inšpektorje opremiti s certificiranimi merilniki hrupa in z znanjem uporabe, kar gotovo presega sredstva, ki so na razpolago temu cilju.
Pomembnejše zahteve določbe:
1. “…ozvočenje za akustične instrumente in vokal,” tu je uredbodajalec nerodno in po nepotrebnem diskriminiral vrsto zanimivih električnih in elektronskih inštrumentov, zato upam, da se ta določba ne bo izvajala dobesedno in bodo inšpektorji spregledali kakšno električno kitaro (seveda, če ni moteče preglasna!). Brez milosti pa naj inšpektorji postopajo v primeru, če se ozvočenje uporablja za posneto glasbo – Playback, kar mislim, da je glavni namen te zahteve. Nastop s pomočjo posnetkov (predvajanje glasbene spremljave s kaset, CD-jev ali mp3 predvajalnikov) ali s pomočjo samodejnih naprav (računalnikov, sekvencerjev, ritem mašin ali klaviatur, ki imajo vgrajeno samodejno spremljavo) ni kulturna popestritev starega mestnega jedra in sploh ne gre več za “spontani nastop” saj so avtomati negacija pojma spontanost.
2. “…se smejo izvajati med 9.00 in 22.00 uro.” določba je smiselna in ustrezna. Prosil pa bi za malenkostno izjemo v strogosti izvajanja te določbe na najkrajšo noč v letu, ko se bo Ljubljana spet pridružila svetovnemu Prazniku glasbe. Vabim in prosim za sodelovanje po vzoru številnih mest v tujini, kjer na to noč policija in inšpekcija ne ukrepata proti nočnim spontanim uličnim nastopom, vkolikor ne uporabljajo ozvočenja in vkolikor niso preglasni http://praznikglasbe.blogspot.com/ http://www.fetedelamusique.culture.fr/en/International/presentation/
3. “… razen v območjih stanovanj.” glede na poseljenost Stare Ljubljane ni povsem jasno katera območja so dovoljena in katera ne? Ker se zdi, da smo prepuščeni subjektivnim ocenam inšpektorjev ali bolj verjetno pritožbam stanovalcev, bi veljalo izdelati zemljevid z lokacijami, kjer so nastopi dovoljeni ali pa so celo zaželeni. Tak zemljevid bi preprečil morebitne nesporazume, pomagal gostujočim glasbenikom, ki Ljubljane ne poznajo, in razširil kulturno popestritev tudi na manj očitne lokacije.
4. “Uporaba opreme za ozvočenje, priključene na električni vir ali na generatorski vir, ni dovoljena. Dovoljeno je le ozvočenje…, ki deluje s pomočjo baterijskega napajanja…” Medtem ko se absolutno strinjam, da smrdljivi in ropotajoči generatorji ne sodijo v staro mestno jedro, ne bi pavšalno in takoj kriminaliziral glasbenika, ki mu zmanjka baterij in v bližnjem lokalu dobi pomoč v obliki eletričnega kabla. Če gre za kvaliteten kulturni dogodek, ki nikogar ne moti in je vsem v veselje, nima nobenega smisla, da inšpektor nastop prekine in nastopajoče kaznuje.
Dodajam še, da bi ob noveliranju Uredbe veljalo razmisliti o omejitvi trajanja dovoljenega spontanega uličnega nastopa. Z omejitvijo trajanja se prepreči, da bi kak glasbenik cel dan zasedal “vročo točko” in tako onemogočal nastop konkurentov. Prepreči se tudi monotonost nastopov z bornim repertoarjem (npr. lajnarje bi omejil na 15 min :-). Kjer imajo časovne omejitve so te večinoma 120 min oziroma 60 minut na “vročih točkah”. Čeprav imajo kje dodatne legislativne omejitve in zahtevajo licence (zlasti za ozvočenja in glasne instrumente) ali pa celo zahtevajo avdicije, mislim da, dokler Ljubljana ni poplavljena z uličnimi glasbeniki, nasprotujejo svobodi izražanja in niso potrebne.
Želim obilo uspehov v vašem delu in lepo pozdravljam!
Janez Križaj
za Društvo za ENO glasbo
From: Sabina Tehovnik <sabina.tehovnik@ljubljana.si>
Date: 05. januar 2012 10:01:37 GMT+0100
Subject: RE: Spontani ulični nastop
Spoštovani,
Zahvaljujem se vam za poslane predloge, argumentirana razmišljanja in strokovno priporočilo.
Vaš predlog sprememb Odloka bo posredovan tudi na pristojni Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet.
Lep pozdrav
Sabina Tehovnik
Sent: Friday, January 13, 2012 7:42 AM
To: Sabina Tehovnik
Subject: Re: Spontani ulični nastop
Spoštovana gospa Tehovnik,
v društvu za ENO glasbo smo že opravili popis zvočnikov v Stari Ljubljani http://www.enoglasba.info/?page_id=107 Predno bo celovita analiza stanja predstavljena javnosti jo nameravamo opremiti še s spremnimi besedili in drugimi podatki.
Velika večina lokalov ima zvočnike na svojih fasadah, zabeležili smo pa štiri, ki imajo zvočnike nameščene na javni površini:
1.) Kavarna “Pločnik”, Prešernov trg
2.) Randevu, Mestni trg 19 (Cankarjevo nabrežje)
3.) Bar Fetiche, Cankarjevo nabrežje 25
4.) Kavarna Cacao, Petkovškovo nabrežje 3
Prosimo, če lahko ob bodočih inšpekcijskih pregledih preverite ali imajo zgoraj navedeni vsa potrebna dovoljenja za postavitev akustičnih naprav na javni površini?
Če dovoljenj nimajo, verjamem, da boste ustrezno ukrepali. Če dovoljenja imajo, pa prosimo, da nam sporočite podrobnosti pogojev, pod katerimi lahko gostinski lokal namesti zvočnike na javno površino? Ali je v dovoljenjih kakorkoli opredeljeno kako in kdaj se zvočniki lahko uporabljajo in kako in kdaj se ne smejo?
Prilagam še fotografije lokacij in lepo pozdravljam!
Janez Križaj
za Društvo za ENO glasbo
Kavarna “Pločnik”, Prešernov trg, ima večje število zvočnikov na ogrodjih senčnikov
Bar Fetiche, Cankarjevo nabrežje 25, ima zvočnike tudi na ogrodju senčnikov
Randevu, Mestni trg 19 (Cankarjevo nabrežje), zvočniki so skriti pod stopnicami in drugod pod lesenimi talnimi oblogami.
Kavarna Cacao, Petkovškovo nabrežje 3, zvočniki na ogrodjih senčnikov
From: Sabina Tehovnik <sabina.tehovnik@ljubljana.si>
Date: 13. januar 2012 8:28:07 GMT+0100
Subject: RE: Spontani ulični nastop
Spoštovani,
Hvala za posredovano. Vsekakor bomo pozorni pri kontroli postavitve vrtov in njihove usklajenosti z Odlokom in novimi pogodbami.
Lep pozdrav
Sabina Tehovnik
Stara Ljubljana – divje hrupšiče
