Date: 04. januar 2012 13:19:58 GMT+0100
To: tamara.javornik@gov.si, damjana.pecnik@gov.si
Subject: Varstvo kulturne dediščine – nadzor nad uporaba kulturnega spomenika državnega pomena
Spoštovani,
imam dve vprašanji glede uporabe stavbe Slovenske filharmonije, ki nosi status kulturnega spomenika državnega pomena.
1. Ali ima gostinski lokal “Solist” vsa potrebna dovoljenja za poseganje (obešanje zvočnikov, kamer in druge opreme) v varovani element spomenika – fasado ob Hribarjevem nabrežju (arhitekt Jože Plečnik)?
2. Ali se nadzor nad varstvom kulturne dediščine omejuje zgolj na arhitekturo ali zajema tudi pojem glasbene umetnosti?
Glasna glasba, ki prihaja iz zvočnikov na fasadi, namreč nima nikakršne veze z našo kulturno dediščino. Nasprotno, s predvajanjem cenene sintetične pretežno latinoameriške glasbe (slovenskih avtorjev ali izvajalcev se tam ne sliši nikoli), kaže turistom podobo globalnih kmetov, ki svoje kulturne dediščine nimajo oziroma se je tako sramujejo, da jo morajo prekrivati z lahkotno uvoženo glasbo. Občasno, ob lepih poletnih večerih, pa na pločniku (delo za Mestne inšpektorje!?) postavijo še dodatne močnejše zvočnike in Hribarjevo nabrežje spremenijo v diskoteko na prostem. Nič ni narobe s sintetičnim tehno disko žanrom, menim le, da ta žanr ne sodi v Staro Ljubljano, in sem prepričan, da nikakor ne sodi v kulturno dediščino, kakršno nosita stavba in zgodovina Slovenske filharmonije.
Vnaprej se zahvaljujem za odgovore in lepo pozdravljam!
Janez Križaj
za Društvo za ENO glasbo
From: Gojko.Zupan@gov.si
Date: 13. januar 2012 12:17:22 GMT+0100
Subject: glasba pri Filharmoniji
Spoštovani g. Janez Križaj,
predstavnik Društva za ENO glasbo!
Hvala za vprašanja, ki ste jih posredovali.
Odgovor vam pošiljamo po elektronski pošti.
Odgovarjamo vam na del vprašanj, ki se nanašajo na status Slovenske
filharmonije, za katero ste pravilno ugotovili, da je kulturni spomenik
državnega pomena.
1. Zvočniki, ki visijo pod arkadami lokala Solist, niso del kulturnega
spomenika. Kljub temu, da so na fasadi in njihova oblika estetsko ni
izjemna, substance objekta ne poškodujejo.
Ministrstvo ne preganja niti glasbenikov ali priložnostnih prodajalcev
cvetja ob Tromostovju ali v Plečnikovih Tržnicah.
2. Varstvo neremične dediščine se nanaša na nepremično dediščino in na
vsebine, ki ne poškodujejo ali vplivajo bistveno na osnovno namembnost
objektov. Priložnostna raba (npr. Filharmonije za sestanke, ploščadi za
javne prireditve) ali obnašanje posameznikov, ki se krajši čas zadržujejo
blizu varovanih objektov, ni regulirana s predpisi o varstvu dediščine. To
je področje splošne kulture in bontona.
Nismo strokovnjaki za glasbo, kakor vaše društvo. V bližini Filharmonije se
priložnostno sliši različna glasba. Ob naših dveh obiskih po vašem
opozorilu so enkrat vrteli klavirsko glasbo in drugič jazz, zato vaše
kritike o izboru glasbe ne moremo potrditi.
Blizu Filharmonije so priložnostni koncerti tudi v prestavljenem paviljonu,
na Kongresnem trgu, celo na stopnicah Dvornega trga, kjer posedajo občasni
obiskovalci in glasbeniki z različnimi nivoji znanj. Sama stavba
filharmonije s tem ni prizadeta.
3. Ali ima lokal za predvajanje glasbe ustrezna dovoljenja in plačuje za
avtorske pravice, ne vemo, ker to ni v pristojnosti Direktorata za
dediščino. Upamo pa,da o vam na ta vprašanja že odgovorili pristojni
inšpektorji.
4. Za uporabo javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana pravilno
ugotavljate, da kontrolo nad to rabo in oddajanje površin za gostinske
vrtove vodi Mestna občina Ljubljana in njene službe.
Lep pozdrav!
Gojko Zupan
sekretar
Direktorat za dediščino
Ministrstvo za kulturo
Date: 13. januar 2012 13:54:12 GMT+0100
To: Gojko.Zupan@gov.si
Subject: Re: glasba pri Filharmoniji
Spoštovani gospod Zupan,
najlepša hvala za obširne odgovore. Pišete najprej, da niste strokovnjaki za glasbo, potem pa, da ste ob dvakratnem obisku kulturnega spomenika evidentirali glasbene žanre, ki se tam predvajajo. Žal iz tega ne razberem jasnega odgovora na podano vprašanje, oziroma vašega stališča ne razumem dovolj dobro, da bi ga lahko predstavil kolegom v društvu. Dovolite, da moje vprašanje ponovim, oziroma ga še poenostavim tako, da bo zadostoval povsem kratek odgovor, ja ali ne:
Ali nadzor nad varstvom kulturne dediščine zajema tudi pojem glasbene umetnosti?
in vas lepo prosim za odgovor. Še enkrat hvala za vaš dosedanji trud in
Lep pozdrav!
Janez Križaj
za Društvo za ENO glasbo
From: Gojko.Zupan@gov.si
Date: 13. januar 2012 14:02:57 GMT+0100
Subject: Re: glasba pri Filharmoniji
Spoštovani!
Pri varovanju nepremične kulturne dediščine je odgovor NE.
Če gre za glasbo, ki je ovrednotena kot živa dediščina, kar verjetno pri
reproducirani glasbi zvočnikov ni primer, je odgovor DA.
Varovana je osnovna funkcija notranjosti Filharmonije, kjer gre primarno za
glasbene prireditve.
Hvala za jasno vprašanje,
Gojko Zupan
sekretar
Date: 13. januar 2012 14:47:35 GMT+0100
To: Gojko.Zupan@gov.si
Subject: Re: glasba pri Filharmoniji
Spoštovani gospod Zupan,
hvala za hiter in jasen odgovor. Sedaj mi je tudi bolj jasno tudi zakaj nimate glasbenih strokovnjakov, saj v registru žive dediščine
http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_zive_kulturne_dediscine/seznam_registriranih_enot_zive_kulturne_dediscine/
glasbe sploh ni (vpisana je samo ena gledališka enota). Na seznamu čakajočih http://www.dedi.si/isci?tip=ziva jih je nekaj več, ampak samo “Bistriške škuorke” http://www.dedi.si/dediscina/103-bistrske-skuorke sodijo na področje glasbe.
Želim veliko uspehov v vašem delu in lepo pozdravljam!
Janez Križaj
za Društvo za ENO glasbo
From: Gojko.Zupan@gov.si
Date: 13. januar 2012 15:00:03 GMT+0100
Subject: Re: glasba pri Filharmoniji
Hvala tudi za nov odgovor.
Če ima vaše društvo kakršenkoli predlog za zaščito,
ga lahko posredujete Slovenskemu etnografskemu muzeju,
ki je zadnje leto (2011) prevzel
selekcijo za živo dediščino.
Vse pobude so dobrodošle.
Lp
Gojko Zupan
sekretar
To: damjana.pecnik@gov.si , pr.mk@gov.si
Date: 20. april 2012 12:13:09 GMT+0200
Subject: Re: Varstvo kulturne dediščine – nadzor nad uporaba kulturnega spomenika državnega pomena
Spoštovani,
obžalujem, da se ne morete udeležiti današnje okrogle mize “Spontani ulični nastop in kulturna podoba Stare Ljubljane”.
Prosim, če lahko potrdite, kar je zapisal g Zupan:
“Ali nadzor nad varstvom kulturne dediščine zajema tudi pojem glasbene umetnosti?”
“Pri varovanju nepremične kulturne dediščine je odgovor NE.”
kar bi razumel, da smatrate Slovensko Filharmonijo za “arhitekturni” spomenik in ne za “kulturni” spomenik, kot se nekje zavaja?
Slovensko Filharmonijo je zasebnik preuredil v diskoteko na prostem. Direktorat za kulturno dediščino pa se s tem strinja?
Prosim za čimprejšnji odgovor. Razprave se začne ob 17h.
Hvala in lep pozdrav!
Janez Križaj
From: pr.mk@gov.si
Date: 20. april 2012 15:16:04 GMT+0200
Subject: Re: Fwd: Varstvo kulturne dediščine – nadzor nad uporaba kulturnega spomenika državnega pomena
Spoštovani,
žal je ga. Pečnik že na službeni poti, tako Vam posredujem pridobljene informacije:
1. Vsi odgovori, ki jih je poslal g. Zupan držijo, vendar jih je potrebno brati kot celoto.
2. Filharmonijo upravlja javni zavod in ta skrbi, da je zunanja podoba skladna s tem kar predstavlja. Direktorat za kulturno dediščino torej varuje arhitekturno substanco, za vsebino je pa odgovoren javni zavod.
Z lepimi pozdravi,
Služba za odnose z javnostmi
To: pr.mk@gov.si Cc: Gojko.Zupan@gov.si, damjana.pecnik@gov.si
Date: 25. april 2012 14:49:36 GMT+0200
Subject: Re: Varstvo kulturne dediščine – nadzor nad uporaba kulturnega spomenika državnega pomena
Spoštovani,
hvala za informacije, vendar niso točne. Z lokalom “Solist” namreč upravlja zasebnik Bolt d.o.o. in ne javni zavod (verjetno ste mislili Slovensko Filharmonijo), ki s tem zasebnikom pravnoformalno nima nič. Zaskrbljujoče je, da nadzornik – zaščitnik kulturne dediščine – nima točnih podatkov o upravljalcih kulturnega spomenika državnega pomena. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da se pojem “kulture” ne dojema celovito in da se skrb nad zaščiteno kulturno dediščino zreducira na štetje zidakov, samo zato, da se omogoči brezobzirni pohlep zasebnika in promocijo najnižjega skupnega imenovalca kulture – cenenega kiča.
Lep dan!
Janez Križaj
Stara Ljubljana – divje hrupšiče
