Za: Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, npk.mk@gov.si
Zadeva:
Odziv na osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025
Datum: 29. 9. 2017
Spoštovani,
po pregledu osnutka NPK smo mnenja, da ni primeren za nadaljno obravnavo.
Analiza stanja ni celovita, spregledana so mnoga pomembna področja kulturnega življenja. Posledično so predlagani cilji in ukrepi nedorečeni.
Nikjer ni analitično navedeno zakaj se predlagani ukrepi ne izvajajo danes? Katere spremembe NPK so dejansko potrebne in čemu?
Najbolj (za leto 2017) neumestna pa so uvodna odprta spraševanja o odnosu kulture in države – kakor, da se ne bi nikoli nikjer izpraševali podobno, in kakor, da ne bi nihče ponudil ustreznih odgovorov?
Iz članka iz leta 1925 (S. Kosovel):
Gre mi za to, da ob relativnosti vseh življenjskih oblik izkažem i relativnost državne oblike. Kajti času neprimerna državna oblika je kakor oklep, ki če skrepeni, spomladi poči. (Primerjajmo modrase)
A kaj je kultura?
A kaj je civilizacija?
Ker je narod primaren, nacija sekundarna, država terciaren pojav, je jasno, da se narod ne nacija ne moreta ravnati po državi, marveč narobe. Kajti država ni cilj, ampak sredstvo. Kadar se narod zave svoje narodnosti, postane narod — nacija.
Zato kulturna avtonomija ni nikak privilegij ali milost, marveč dolžnost, ki jo mora država upoštevati, če noče, da postane njena oblika čimbolj razvoju nasprotna.
Razvoju nasprotne oblike se namreč zrušijo.
Iz novejše pesnitve (A. Rozman):
A tisti, ki so stavili vse na moč besede,
pogosto so umirali od lakote in bede.
Vzneseni od navdušenja in spodbujeni s hvalo
sploh niso mislili na to, da je tržišče malo
in da domača smetana umetnike podpira,
le če oni njo podpirajo in ne sejejo nemira.
In smo dobili mučence pogumnega jezika,
ki se razvija v skupnosti, ki je dovolj velika
za združevanje kapitala in strankarske spopade,
premajhna pa za tiste, ki so odvisni od naklade.
A s časom se je tud slovenska družba uredila
in se sprijaznila s tem, da bo svoje umetnike redila.
Saj si ne moremo privoščit, da smo brez nečesa,
kar je dokaz življenja nacionalnega telesa.
Prav nemogoče pa se je odpovedat gledališču,
kjer človek javno se pokaže v vsem kulturnem blišču.
In ker ljudje za umetnost niso dali dosti sami,
smo si zagotovili jo z državnimi programi.
A ptice ob krmilnicah zamenjajo navade
veliko se jih namnoži, odpornost pa jim pade,
in umetnost, ki računa na podporo od države,
se trudi manj za publiko in bolj stremi v višave.
Prepričana, da publika si je čist sama kriva,
če rajš kot ob vrhunskosti ob nizkotnostih uživa,
zazrta v zgodovinske cilje breztežno ustvarja zase,
med tem pa so na tla pripete v sedanjost ujete mase
nabrane ob hitro skuhani stereotipni idili,
kamor popularno umetnost majhno tržišče sili.
In bi na tak način kulturno živeli vse do konca,
če ne bilo bi hrane iz sosedovega lonca
in v tem, da eni tujo kuho, rajš od svoje imajo,
ne videl drugi bi sramotno narodno izdajo.
In da do nas bi ne prodrl kakšen južen hit,
na Kolpi najrajš bi postavl si še zvočni zid.
A namest, da se upiramo okusni tuji hrani,
se rajš potrudmo, da čim boljšo skuhamo si sami.
Če med občinstvom in umetniki ni dosti stika,
ne reši nas nobeno umetno ščitenje jezika.
In gradnja varnostnih zidov je nepotreben trud.
Slovenščini ni treba obrambe, ampak vzpodbud.
Zato verjamem, da je v Sloveniji potrebno še veliko več kot samo ničelna stopnja davka na dodano vrednost za vse proizvode, ki širijo temelj slovenske države, slovenski jezik. Tako bodi!
Iz tujine (http://www.bbc.co.uk/corporate2/insidethebbc/howwework/policiesandguidelines/advertising.html):
The BBC is not permitted to carry advertising or sponsorship on its public services. This keeps them independent of commercial interests and ensures they can be run purely to serve the general public interest.
If the BBC sold airtime either wholly or partially, advertisers and other commercial pressures would dictate its programme and schedule priorities. There would also be far less revenue for other broadcasters.
Skratka, pred začetkom pisanja NPK bi bil potreben razmislek o pomenu pojmov:
- kulturna avtonomija;
- svoboda kulturniškega trga;
- avtorska pravica;
- vloga paradržavnih podjetij v oglaševalski dejavnosti;
- zaščitniško omejevanje in prikrita cenzura avtoritarne oblasti.
Lep pozdrav!
Za Društvo za ENO glasbo
Janez Križaj,
predsednik
